Neki dan ...

Neki dan,

ko bodo kostanji

strmeli v nebo

še bolj žalostno,

bova žalostna obstala.

Neki dan,

prav tak kot ta septembrski

- glej kako je že nizko sonce-

bova,

kot da se nisva nikdar poznala.

Vse beži

z oblaki in s pticami

še hrepenenje,

želje

in strast

samo bolečina ostane...

Samo bolečina in dvoje tujih dlani.

Čudna je moja pot;

Sam,

s krikom ptic nad seboj,

- s krikom ptic v krvi - 

grem iskat,

česar morda moč najti ni.

Neki dan,

prav tak kot ta septembrski

-glej, kako nizko nizko je že sonce - 

bova žalostna obstala.

Na tak deževno otožen dan paše. Knjiga Minattijevih pesmi in skodelica čaja. V ozadju pa Birdy.

Izgubljenih misli..

...

Vino pomaga. 

Pa milijon dela in kavic. Pa poljubi za brezveze, ki nič ne pomenijo. Mi samo vzamejo besede za dan ali dva. Pa učenje in tek. Pa ... 

...predvsem veliko stvari me spomne nate. Sončni zahod. Vsak dan posebej lep. Ko sanjam in si predstavljam kako me objemaš in govoriš čisto vsakdanje stvari. Pa avtomobili. Taki rumeni in mejhni. Pa erotično-ljubezenski romani z nama v glavnih vlogah. 

Ah, sej nevem kaj počnem. In nevem zakaj počnem določene stvari. Dokler mi bodo te stvari pomagale, da vaju bom pozabila bom to delala. Ne sprasuj zakaj, kje, kdaj in kako. Sploh se ne bom sprasevala. 

Nočem. Bit. Sama.