Al pa če ne morem? Ne morem preživljat večerov sama s to pisano posteljnino in žalostno glasbo v ozadju. Ne morem bit sama, brez ljudi katerim bi povedala kako se počutim, brez ljudi ki dejansko slišijo. Ne morem it nasmejena spat kljub temu, da je za mano dan poln dogodivščin in pogovorov.
Prihajajo mrzli, megleni večeri. Večeri ob čajih in zvezdnatem nebu, ko bi vse na svetu dala da bi s tabo sedela na okenski polici tistega danes odkritega lokalčka in samo poslušala bitje tvojega srca.

Why don't we share our solitude?