Fragment moje navdušenosti in sreče v torek popoldan:
Včasih se stvari enostavno poklopijo in sem srečna. Presrečna. Preveč srečna. Včasih se vseh teh lepih stvari, ljudi in pozitivne energije, ki me obdaja zavem in sem hvaležna. Za objem in tolažilne nepričakovane besede prijateljice med koncertom, za prenašanje mojih spontanih izpadov joka in sreče, za spontana povabila na zajtrk na drug konec Ljubljane in za domač metin čaj. Za nove priložnosti, ljubezni na prvi in drugi pogled. Za male zaljubljenosti, ki se mi zgodijo čisto spontano, ko v hitenju popoldneva zagledam tisti simpatični in nežni pogled, ki je ob enem nabit z energijo in preprostostjo. Za znance in prijatelje, ki prenašajo moja nihanja in so spontani skupaj z menoj.
Spontanost. Beseda v katero sem se zaljubila lani poleti.Brez naključij in odprtih misli ni zaljubljenosti in malih srečic. Ni hvaležnosti in novih obrazov.
Po drugi strani pa me je strah ... strah moje tako močne in hkrati čutne eksplozivnosti, ki izbruhne kadar najmanj pričakujem. Ta nora eksplozivnost lahko zelo boli in hitro uide izpod nadzora. Prizadane brez občutka in pomeče vse lepe jesenske slike po tleh. In vse izgubi čar. Še jesensko listje ni več tisto kar je bilo. Strah me je.
Prespim tri, štiri dni. Se umirim in vdihnem ta mrzel jesenski zrak. Čutim prav vsako celico telesa, ki me zdrzne. Postavi na realna, ne preveč srečna in nesrečna, tla. Poizkušam samo biti. In spustiti vse kar je. Pa ne traja dolgo, saj v sobotnem večeru spet vse pride nazaj. Spomini, ki bolijo; spomini, ki mi prikradejo nasmešek na obraz in hrepenenje. Hrepenenje po ljubezni, čutnosti in mehkem moškem telesu, ki ga gledam. Po pozornosti, nežnem in lahnem dotiku trepetajočega stegna in poljubu, ki naredi, da pozabim.
Kako dolgo bom še hrepenela, sanjala in si predstavljala? Koliko noči, bo potrebno prespati in koliko pogledov bo pomenljivih? Bo sploh?
Prepusti se. Spusti vse kar boli, vleče, hrepeni. Bodi. Zaupaj. Čuti - vse in z vsem. Samo tako lahko si. Srečen in izpopolnjen. Človek v pravem pomenu besede. Človek s Č. S srcem, dušo in hvaležnostjo.
