»Ljudje govorijo, ker se bojijo tišine. Govorijo mehansko, glasno ali vsak zase, opijanjajo se s to zvočno kašo, v katero se pogrezne vsak predmet in vsako bitje. Govorijo o dežju in o lepem vremenu, govorijo o denarju, o ljubezni, uporabljajo besede, ki so bile izrečene že stokrat, stavke, obrabljene do kosti. Govorijo zaradi govorjenja. Izgnati hočejo tišino...«Kdaj sem nazadnje napisala kakšen blog, se zjokala in se po objavlenem postu počutila bolje? Od tega je minilo že dolgo, mesec ali dvaa. Zato po CM odpiram nov blog. Ta bo veliko bolj iskren, poln žalostnih postov, jokav in … predvsem bolj jaz. Veliko stvari se je zgodilo, še več se jih bo; jaz pa želim le to, da vse to ovekovečim tukaj, na tem blogu. Pisala ga bom zaradi sebe in … občutka varnosti in zaupanja. Pisala bom zato, ker si vse to ne upam izgovoriti in ker želim izgnati tišino in povedati veliko več.
Metuljčki v trebuhu in ti. Zvezde na nebu že dvakrat, pa morje in izleti na gorenjsko. Zakaj ne dojameš in … zakaj si bivši moje sošolke? Kako se bo vse končalo in … ali te bom uspela objet, preden boš odvihral na morje? Ti bo moj objem zadosti. Veš; bližina je pomembna je enkrat rekel Aljo. To rabim. Bližino tistih, katere imam rada in trenutke ob katerih si rečem; Ustavi se in … užij trenutek. Rada bi kakšen trenutek več stabo, pa malo iskrenosti in vse bi bilo lažje. Rabim nekoga, mogoče je on pravi.
Cuz sometimes you can't make it on your own. And that's the reason.
Imam nov klobuk in hlače. Klobuk pod katerega se bom skrila in … se zaprla. Klobuk v katerem bom izstopala. Počutim se dobro; z njim – mojim novim prijateljem. Nekdo,ki me bo vedno razumel in … bo vedno ob meni. Pa hlače za 12€ in novo sliko. Stvari, ki me osrečijo – vendar le za kratek čas. Ti, ja TI pa bi bil tisti, ki bi me naredil srečno za več kot urco/dan ali dva.
Začenjam 25ega. Na rojstni dan mojih dveh zelo dobrih prijateljic. Vsak začetek je lep; naj bo tudi ta!*
Ni komentarjev:
Objavite komentar