Najdem te v vsaki travniški marjetici. V komadu, ko poješ, da odhajaš. V podvigu na Šmarno goro, ko se zagledam v tisto podrto drevo na katerem sva takrat sedela. V vsakem mostu, ki gre čez Savo. V neskončnih zvezdah, ki sva jih skupaj opazovala. V vsakem paru, … ker si želim, da bi bila to midva.
Odšel si, pa komaj sem začutila kako topel je tvoj dotik,
kako lepo dišiš in kakšen je občutek tvoje brade na mojem telesu. Odšel si, pa
komaj sem začutila kako topel je lahko stisk roke in kako zanimivo grenak je
poljub takoj potem, ko pokadiš cigareto.
Vidim te. Pa čeprav te ne bi smela. Objamem te. Pa čeprav prekleto boli.
Paše, ko te pozabim. Ko te ni v mojih mislih. Ko ne najdem vsega tega, kar zaboli. Paše. Pa čeprav to ni velikokrat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar