Danes se počutim kot velika punca. Velika z veliko luknjo v srcu in cmokom v grlu. Postavila sem se zase, zaščitila svoja čustva in srce ter se odločila. Za odnose, ki osrečujejo in dajejo, kar želim. Za odnos, kjer je prihodnost in sreča. Za iskrenost in lepoto.
V navalu jeze sem ti v obraz pihnila poln šopek regratovih lučk. Teh prvih lepotičk letos res ne bom pozabila. Veš kako je in vem, da me bodo spominjale nate.
Sedaj me ni več strah tebe. Tebe več ni. Ne obstajaš, ker se imam rada in se spoštujem. Ker nočem odnosov, ki bi me plašili, zapirali in me delali nesrečno. Pojdi. S soncem in tistimi iskricami v očeh, ki sem jih opazila le jaz. S preprostostjo in strastjo. Pojdi srečen.
Upam, da bolečina, ki peče in žge kmalu mine. Naj jo odnesejo sončni dnevi, zeleno olistana drevesa in sveže zacvetena divja češnja. Marjetica za ušesom, mrzla kava na soncu in kakšen komad od DMP. Pa upam, da tudi kakšna nova iskrica v mojih očeh, ki bo naredila, da vse pozabim ... in grem naprej. Brez tebe.
Mogoče, nekoč, nekje ... srečaš njo, ki bo vredna vsega tega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar