Čeprav bi se po popolnem dnevu, ki je bil sicer poln različnih pripetljajev, objemov, solz, pokvarjenih avtomobilov in nasmehov, morala počutiti srečno ... jočem.
Ker te nisem našla. Ker me ne vidiš in slišiš. Ker si tako prekleto želim bližine, dotika tople kože ob moj hrbet. Prepleta prstov, razmršenih las in posušenih solz joka samo s tabo.
Ker hrepenim ... brez cilja.
Ker iščem ... brez uspeha.
Ker dnevi  ... brez dvojine nimajo smisla.