Ne vem.
Nazadnje sem pisala kako zelo me je stah sebe, in custev ki bodo prisla s tabo.
Res je. Odplavilo me je. Po petih mesecih naju.
Cisto vsak dan prejsnjega tedna sem jokala. Jokala zaradi tebe. Pa ne razumi me narobe, res te ne obtozujem. Najrajš te imam na svetu. Samo prevec je vsega. Prevec custev do tebe, ki jih ne znam nikamor umestit. Prevec novih stvari. Prevec noci s tabo, ki so najlepse. Prevec ur prezivetih s tabo, ki jih ne zamenjam za nic. Intnzivno. Vse.

Prejsnji teden si govoril o tem, kako zelo tvegava. Tvegava s tem, da sva. Da sva skupaj. Kako zelo razumem to. Kako ZELO me je strah in kako zelo te imam rada.

Na koncu koncev so to moje solze srece. Solze custev. Solze, ker sem hvalezna, da te 'imam'.

Vdihnem. Solze se ulijejo. Spet. Ze n-tic danes.
Samo sprejeti moram to, da te imam tako zelo rada. Sprejeti vsa moja mocna custva do tebe. Sprejeti in .... nato spustiti. Izdihniti vse kar boli. Te objeti. In nikoli izpustiti.