Čeprav bi se po popolnem dnevu, ki je bil sicer poln različnih pripetljajev, objemov, solz, pokvarjenih avtomobilov in nasmehov, morala počutiti srečno ... jočem.
Ker te nisem našla. Ker me ne vidiš in slišiš. Ker si tako prekleto želim bližine, dotika tople kože ob moj hrbet. Prepleta prstov, razmršenih las in posušenih solz joka samo s tabo.
Ker hrepenim ... brez cilja.
Ker iščem ... brez uspeha.
Ker dnevi  ... brez dvojine nimajo smisla.

Ko se tako po tuširanju gola ogrnem v toplo mehak kopalni plašč, si zavijem mokre lase v brisačo in stopim iz kopalnice se mi v spominu prikrade tisti tvoj pogled, ki sem ga dobila, ko sem to storila ko sva še bila tukaj. Ko je najina bližina bila oprijemljiva, nežna in hrepeneča. Ko sem te lahko poklicala kadarkoli sem želela, čeprav tega nisem storila.

Spominjam se najinih juter. Bila so počasna. Čeprav sva vstajala zgodaj sva v tem uživala. Mojih zajtrkov, ki jih nikoli nisi maral, ne-skupnega umivanja zob in tistega občutka sreče, ki ga takrat sploh nisem čutila, ko sva oba zalimanih oči zrla en v drugega.

Takrat si niti predstavljala nisem, da bo tako zelo bolelo.

Give me your love, tonight.

Pogrešam način kako

si izrekel moje ime, ko si me poklical,
so tvoje toplo modre oči opazovale moje,
si mi dal občutek varnosti,
sva skupaj lepila nalepke v album,
sva se skupaj smejala mojim solzam,
si me poljubil in ljubil ...,

September je, da ti vzame vse. Vse kar je bilo in bo.

Konec

Danes se počutim kot velika punca. Velika z veliko luknjo v srcu in cmokom v grlu. Postavila sem se zase, zaščitila svoja čustva in srce ter se odločila. Za odnose, ki osrečujejo in dajejo, kar želim. Za odnos, kjer je prihodnost in sreča. Za iskrenost in lepoto.

V navalu jeze sem ti v obraz pihnila poln šopek regratovih lučk. Teh prvih lepotičk letos res ne bom pozabila. Veš kako je in vem, da me bodo spominjale nate.
Sedaj me ni več strah tebe. Tebe več ni. Ne obstajaš, ker se imam rada in se spoštujem. Ker nočem odnosov, ki bi me plašili, zapirali in me delali nesrečno. Pojdi. S soncem in tistimi iskricami v očeh, ki sem jih opazila le jaz. S preprostostjo in strastjo. Pojdi srečen.

Upam, da bolečina, ki peče in žge kmalu mine. Naj jo odnesejo sončni dnevi, zeleno olistana drevesa in sveže zacvetena divja češnja. Marjetica za ušesom, mrzla kava na soncu in kakšen komad od DMP. Pa upam, da tudi kakšna nova iskrica v mojih očeh, ki bo naredila, da vse pozabim ... in grem naprej. Brez tebe.

Mogoče, nekoč, nekje ... srečaš njo, ki bo vredna vsega tega. 

Strah

Strah me je. Čustev, ki pridejo s tabo. Vseh lepih trenutkov, ki mi bodo ostali za vedno v spominu. Vseh tvojih na prvo odkritih kotičkov mojega telesa. Vseh solz, ki bodo prihajale s tabo ... in potem ko boš odšel. Vsega ki bo, ko se bom prepustila trenutku strasti in sreče. Vseh iskric, ki jih vidim v tvojih očeh in ki naredijo, da pozabim in samo sem. S tabo. Srečna.

Strah me je sebe. Rekacij nate. Vsega s tabo.

Kaj narediti, da ne bo solza? Težkih in bolečih. Mokrih, pekočih. Do kolikšne mere se ti lahko prepustim in predam, da ne bo bolelo in skelelo. Da ne bo žgalo, trgalo in peklo. Kje so meje čustev in predanosti?

Zakaj si tak? Zakaj mi delaš vse to? Tvoje oči govorijo posebmo zgodbo. Zgodbo z nesrečnim koncem in nesigurnostjo. Sploh obstajajo zgodbe z lepim koncem in šopkom cvetic natrganih prav zame?

Bom sploh zmogla potem, ko tega ne bo več? Ko mi bodo ostali le spomini in album od The Script, ki me v vsaki pesmi spomne nate.

Pa vendar ... edino kar lahko storim je, da ZAUPAM. Vsemu kar bo in je. Tebi, sebi in poizkušam brez strahu naprej. Sprejemam svojo žalost, strah in nezaupanje. Krhkost in labilnost. Sprejemam ta proces in samo sem.

Včasih se ne maram, ker moje počutje niha tako hitro in eksplozivno.

Tisti prvi trenutek sem najsrečnejši otrok, ki z novimi očali in njim v božansko beli srajci jem okusne panirane rakce. Smejim se otroškosti in magičnosti, ki jo opazim v najinih očeh, ki se tako rade gledajo.
Spet drugič otožno pojem in iščem tisto nekaj. S solznimi očmi, uperjenim pogledom v tla in žalostno glasbo hrepenim po eksplozivnosti in bližini v dvoje.
Ta dva pola ki nikoli ne bosta prišla skupaj... ta dva trenutka ki se izničita in naredita da je nič. Nič in hkrati vse. Magično in nično. Vse in brez pomena.

Bring me your love. Tonight. 

Prepovedano. 

Prepovedani poljubi so najslajši, prepovedani dotiki najintenzivnejši in pogledi najiskrivejši. Preopvedane misli pa najboljnore. 

Prepovedano je vse v povezavi s tabo. Tvoj pogled, misli, dotik, gib, ko mi greš skozi lase in ko se s svojim licem dotakneš mojega in ko tvoja roka čisto neopazno pristane na mojem kolenu.

Ampak mene tvoja nora energija vlece h tebi. Rada bi v tisini s teboj pila jasminov caj z mlekom in opazovala vsak tvoj gib. Rada bi cutila vsak tvoj pogled na mojih delckih razgaljene koze.

Sleči me. S poljubi, dotiki, jezikom. 

Ker potem samo bom.