ponedeljek, 8. november 2010

S solznimi očmi se smeješ vedno tišje, …

In te solze, so solze zaradi smeha, mladosti, veselja, radosti in … optimizma ljudi, kateri me obkrožajo. Solze, ki se bodo slej kot prej posušile in ostale bodo samo sledi …

Pesem pove vse. Nihljaji – pizda. Ko se dan začne povprečno, nadaljuje z glavniki, smehom, sendviči in tekanjem za avtobusi konča pa tako klaverno ob najbolj predvidljivi holivudski romantični komediji. Na vrh tega pa še, ne maram dolgih večerov, teme, osamljenosti in brezosebnih pogovorov z ljudmi, kateri mi pomenijo res preveč. Jočem.

V hitenju, poplavi čustev, džja in Coldplay-ov bi vse pustila za sabo in se zaprla v milni mehurček. Nočem več vstajanja ob 6ih, voženj in raznih izpitov in milijon pijač. Ne želim napornih dni. Želim čas zase, tek, spuščanje zmaja ali samo grabljenje listja. Zakaj je vse to tako težko? V hitenju se ne znam več ustavit in zaužiti teh trenutkov sreče, veselja in mladosti, od katere ni ostalo kaj preveč. Zakaj sem lahko na faxu vesela, nasmejana in … zakaj zaradi objemov kar žarim? Ne, nočem. Ne prepoznam se, ker vem, da nisem dekle, ki želi biti v središču pozornosti in ena izmed najbolj glasnih, nisem dekle, ki cel čas blebeta in ne zna poslušati. To nisem jaz. Na faxu nisem jaz. S takimi premiki pride drugačna družba in zaradi tega vse več grdih pogledov. Nočem sprememb. Hočem se nazaj, tako kot sem bila v gimnaziji. Časovni stroj, anyone??

Obsedenost – tweeter, fb in blogi. Fak, a lahko prosim nehaš? si rečem. Odklopila bi si telefon, samo kaj k ne zmorem brez njega, objemala bi ljudi, a kaj ko me vsi čudno gledajo.

Sprašujem se, zakaj se žalostna, objokana in slabe volje samo takrat ko sem doma, sama s sabo, svojimi problemi in v postelji z črno posteljnino. Ne prepoznam se več. Ne razumem se. Eno izmed večnih vprašanj, ki si ga postavljam ko ležim v postelji in jočem je – kaj bi pomagalo? Sprehod, čas zase, psihoterapija? Kdo? Ni odgovora, a vendar na vprašanje vem odgovor. Kdorkoli. MORJE. Malenkost.

Jutri bo žur ; in meni je vseeno za brezosebne pogovore, objeme, bluzenja in alkohol. Fak – mogočesemormsamoznoretinpozabit.

Nočem spat, čeprav bi mogla. Ne grem pod tuš. Dober večer.

Ni komentarjev:

Objavite komentar