Refleksija.

Namesto učenja pišem, hodim k tabornikom in pijem kivijev smoothie. Kljub šele koncu novembra oziroma začetku decembra bom pisala refleksijo leta 10. Hočem spomine, vse simpatije, bedarije in grde poglede zapisati in jih skriti. Vse neizrečene pripetljaje razkriti. Rabim pogovor z osebo, ki me bo samo poslušala.

Januar
Moje praznovanje novega leta je bilo eno izmed lepših. V družbi 50ih ljudi sem preživela 3 nepozabne dni na obronku zasnežene Pokljuke. Bili so pogovori pozno v noč, preveč alkohola in objemov. Sprehodi in nove simpatije. Ja, v novo leto sem tokrat vkorakala z ljudmi, ki mi še sedaj pomenijo zelo veliko – no, vsaj nekateri. Prijatelja spoznaš v nesreči. Silvestrski večer sem zaključila s solzami – solzami nesreče in predvsem želje jo njem. Po objemih, fantih, romantiki in opazovanju zvezd. Po dvojini. Ob meni je bedel R. Fant, ki je bil moja letošnja prva simpatija, starejši a zelo odrasel fant. Ko je odhajal s Pokljuke … mi je v glavi odzvanjal le stavek … hrpenela, ko si odhajal stran. Od takrat ga nikoli več nisem videla. Prvi crush in prva kremšnita. Kako popolno je začeti prvi dan leta. Stvari, ki jih imama rada, ljudje ki jih še sedaj obožujem. In ko po napornem dnevu prispem domov, me med mejli čaka presenečenja. Postala sem napreč ena izmed udeleženk nekega izziva. In tako sem tudi tokrat jokala in kričala – od sreče, veselja.
Počasi sem spoznavala prave prijatelje in tako zamenjala družbo v gimnaziji. Spoznala moje sotekmovalke in bluzila. Polnočni pogovori po MSNju, FBju in Google waweu so bili takrat usodni. Najprej pijača, nato pesmi, smsi in tukaj je bil moj princ. A. Ne vem, kaj sem takrat videla na tebi. Kul si. Tabornik si, in pišeš pesmi, igraš kitaro, plezaš, … vse kar si lahko želim.

Februar
Malenkosti mi res veliko pomenijo in takrat je samo stavek … »Ker jz sm po vsej verjetnosti že oddam« spremenil moj svet. Jok in stok, neprespane noči in moje grad je bil sesut. A, na koncu sem le dobila tvoj težkopričakovani odgovor, najdaljši mejl. Obrazložitev da nisem prava, me je postavila na realna tla. Obup. Razočaranje. Ponovno prvo snidenje je bilo obupno, spet drugo žalostno. A, A. cenim vse, kar si naredil zame. Ne bom te pozabila, ne, tebe ne.
Bil si. Prebolela sem, obiskala informativne dneve, se zaljubila v majico FRIja in izgubila sestro pol meseca…

Marec.
Tretjič. Taborniki - motivacijski vikend, PP klub singstar in nove simpatije. Novi ljudje in nov crush. J. Takrat sem dobila le vročo čokolado, katero sem takrat morala plačati kar jaz in … tisti deževni večer je bil preživet in prežet s solzami. S tabo.
Bila so tudi nova prijateljstva. MMK, viktorji in NOT. Zopet J., neprespana noč, kitara in utrujene noge. Neprecenljivo. Matura se približuje,…

April.
Odhod moje najboljše in najlepše sestre v tujino. Spet nek L. Taborniki, dolgi telefonski pogovori in nova spoznanja. April me je navdihoval. Zeleni travniki, mak, narcise. Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Preživljala sem popoldneve v Tivoliju na soncu, hrepenela po dotiku in sanjala najlepše oblake. Se zaljubljala v naravo in … sanjala popolni maturantski ples. Ta tokrat res ni bil podoben temu, je pa bil zato toliko bolj moj. Navdihnjen, solzav, lep in pijan. Maturantski ples je samo enkrat v življenju, medtem ko se poročiš lahko večkrat. Ta popoln teden sem zaključila v najboljši družbi M&K.

Maj.
Začetek zrelostnega izpita – mature. Učenje in pisanje blogov. Slovenščina, matematika,… gimnazija pač. Ter za konec maturantska parada, ki je bila usodna zame in za Natalijo. Na srečo.

Junij
Mesec mojega rojstnega dne se je začel delovno. Pisni in ustni deli mature so se bližali. Vse skupaj odpisala z slabim občutkom, a se takrat zaradi tega res nisem obremenjevala. Bila sem vesela, da je konec in da sem lahko odšla v Zagreb. Sošolkin bivši fant L. Opazovanje zvezd, polnočni pogovori in izleti na Gorenjsko. Morje in koktejli ter nočno kopanje. Tekanje po travi in nova gasilska družba, ki me je spremenila in sprostila. Veselice, narodno - zabavna glasba in postavni fantje. Drifti. Morje za pol ure. Spomini … Za rojstni dan sem se z osebo, katere takrat sploh nisem poznala odpeljala nekaj sto kilometrov stran. Ob sprehodih, klopcah, mladostniški naivnosti, kartah in toplem soncu sem v spomin zapisala Zagreb z M. Začetek nečesa …

Julij in avgust
Večeri preživeti ob ognju in družbi sotabornikov. Samo to in še več. Opazovanje zvezd, nespečnost in proge preživetja. Nenaden dvakratni odhod s Krivoglavic. Obakrat v solzah, razočaranju in želji po nečem boljšem. Prvič po družbi, drugič po boljše odpisani maturi. Jok in stok. Kljub vsemu so mi ob strani stali sošolci, prijatelji. Hvala za družbo in nepozaben večer na Trnfestu v družbi tujcev. Poletno brezglavo tekanje, alkoholizirane globoke debate, bedarije in pisanje neumnih smsov. Itak. Druženje z U. in moj nedefiniran odnos. Zbilje, kozarci vina in opazovanje zvezd na Krvavcu. Vsak v svoji spalki z litrom vina in toliko željami kolikor je takrat sijalo zvezd na nebu. In moje želje; se pač niso uresničile.

September
Zadnji mesec najdaljših in najbolj oh-in-sploh počitnise se je začel z družinskimi pikniki in pijačkami. Žuri, obiski TOPa in kavicami. O morju sem le sanjala, sem pa zato obiskala Dunaj ter se izgubila v Pragi. Z M. sva se usedle na vlak in se odpravile stran – še zadnjič stran od ljudi. Dunaj naju je navdušil že prvi dan. Obisk tedna mode, muzeja moderne umetnosti, vseh cerkva in Happy Nudellsov naju niso pustili ravnodušno. Polni pričakovanj sva se že prvi dan Prage skregali in zapletli z različnimi ljudmi ter obiskali največjo diskoteko v Evropi - baje. Prvič.

Oktober.
Nova štenga v mojem življenju – fax. Fakulteta, katera ne ustreza 100% mojim željam. Novo okolje, novi ljudje. Nove simpatije in podvigi. Pisanje najdaljših polnočnih mejlov. Delo. Prvi študentski žur, ki se je končal tam kjer se nebi smel. Ob njem, s katerim sem preživljala najlepše večere ob čaju in zaradi njega ustajala pol ure prej. Zmeda v glavi. Glede faxa, kolegov, njega,…

November.
Pogrešam gimnazijo, prijatelje, kave s prijatelji in brezskrbnost. Želim si izleta na morje. Rabim trenutek zase, brez interneta, telefona in knjig. Samo sprehodi ob večerih, bele kave in dolgo poležavanje v postelji. Predvsem pa želja po tem, da se naučim biti sama. Sam s sabo. Listje počasi odpada, samozavestno stopam po rjavo-oranžnih kupih, roke pa postanejo mrzle in dnevi prekratki. V vsem tem hitenju odpišem 3 kolokvije in se zapletem z njim. Odjadram v razburkano morje,…

Veseli december je?!? In jaz sem ga začela s kuhanim vinom in družbo sošolcev. Popolno.
Nisem se še odločila ali mi vse hrup in blišč okoli božiča, kupovanja daril in tekanja po nakupovalnih središčih ustreza. Mnenja so deljena in jaz se bom letos prepustila in videla kako bo. Samo s pozitivnimi mislimi. Samo z mano in njim. Samo s solzami, plundro in lučkami po Ljubljani. Kje bom, ne vem. S kom, se mi niti na sanja. A vem, … imam občutek da se ne bo končalo, tako kot se je letos. Da ne bo čarobno. Da ne bo to, kar želim.

Nemaram skenslanih planov in ti se z dneva v dan kar godijo. Nemaram tega, da se mi po polnem popolnem dnevu, stvari sesujejo. In postanem apatična… :/